Gozdovi trpijo zaradi podnebnih sprememb, kar vpliva na vse
Gozdovi se soočajo s številnimi izzivi, pri čemer podnebne spremembe predstavljajo poseben problem. Te težave pa ne vplivajo le na lastnike gozdov, temveč na celotno družbo.
Gozdovi se soočajo s številnimi izzivi, pri čemer podnebne spremembe predstavljajo poseben problem. Te težave pa ne vplivajo le na lastnike gozdov, temveč na celotno družbo.
Avstralija se je v preteklosti že večkrat soočila s porazi proti Turkom. V današnjem času, ko podnebne spremembe predstavljajo globalni izziv, je Avstralija znova izgubila proti odločnim Turkom, kar nakazuje na nadaljnje izzive za državo.
Na podnebni konferenci v Belému si svetovna skupnost prizadeva doseči dogovor o načrtu za opustitev premoga, nafte in plina. Evropska unija je povečala pritisk za dosego tega cilja.
Vlada Québeca bo na podnebno konferenco COP30 v Braziliji poslala le pet predstavnikov, kar je znatno manj kot petnajst, ki so se udeležili konference v Dubaju leta 2023. To zmanjšanje odraža bolj skromen pristop k mednarodnim podnebnim srečanjem.
Kanada je na podnebni konferenci ZN v Braziliji prejela posmehljivo nagrado 'fosil dneva'. Mrežo za podnebno ukrepanje (Climate Action Network) je Kanada bila izbrana zaradi pomanjkanja podnebnih ukrepov. Nagrado podeljujejo od leta 1999.
Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.
Avstralski minister za okolje bo v četrtek v govoru ostro napadel podnebne politike tekmecev, pri čemer bo Queensland obtožil opustitve cilja neto ničelnih emisij.
V Belgiji se je začel sodni postopek, v katerem kmetovalec Hugues Falys in tri organizacije tožijo francoski naftni in plinski koncern TotalEnergies. Falys zahteva, da TotalEnergies prevzame odgovornost za izgube v kmetijstvu, ki so posledica podnebnih sprememb. Koncern je tožbo označil za nelegitimno.
Turčija bo gostila podnebno konferenco COP31 v Antaliji, potem ko je Avstralija umaknila svojo kandidaturo. Avstralija se je dogovorila, da bo vodila pogajanja med vladami na konferenci in bo gostila predhodna srečanja s pacifiškimi državami. Papua Nova Gvineja je izrazila nezadovoljstvo zaradi umika avstralske kandidature.
Minister za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje Slaven Radunović je na 30. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému v Braziliji poudaril, da je pravičen prehod neposredno povezan s prostorskim načrtovanjem. Radunović je izpostavil, da se države po vsem svetu soočajo s podobnimi izzivi pri pospeševanju podnebnih ukrepov in zaščiti skupnosti, hkrati pa ustvarjajo nove razvojne priložnosti.
Združeno kraljestvo se sooča z nevarnim zimskim vremenom, saj meteorologi napovedujejo do pol metra snega in temperature do -15 stopinj Celzija. Izdana so opozorila o snegu in poledici, ki veljajo za velik del države, vključno s Škotsko, severno Anglijo in celo Cornwallom. Pričakujejo se težave v prometu, izpadi električne energije in motnje v mobilnem omrežju.
Izjava Friedricha Merza o mestu Belém v Braziliji je sprožila val ogorčenja, brazilski predsednik Lula pa je ostro kritiziral nemškega kanclerja. Merz je pohvalil Nemčijo, medtem ko je bil kritičen do Beléma, kar je povzročilo burne odzive v Braziliji. Zvezna vlada je kasneje poskušala omejiti škodo.
Gozdni minister bo razkril podrobnosti o trenutnem stanju gozdov v Hessnu, ki obsegajo približno 898.000 hektarjev.
Brazilija, gostiteljica podnebne konference ZN COP30, vodi prizadevanja za pripravo podrobnega načrta za postopno opustitev fosilnih goriv. Pogajalci so pod pritiskom, da zagotovijo, da se v prihodnosti ne bo več kurilo nafte, premoga in zemeljskega plina.
Ameriško pritožbeno sodišče je ustavilo kalifornijski zakon, ki bi od velikih podjetij zahteval, da poročajo o finančnih tveganjih, povezanih s podnebnimi spremembami. Drugi zakon, ki zahteva letno razkritje emisij ogljika, zaenkrat ostaja v veljavi. Ti zakoni bi bili najobsežnejši tovrstni v državi in bi povečali transparentnost ter spodbudili podjetja k zmanjšanju emisij. Gospodarska zbornica ZDA je zahtevala ustavitev zakona.
Predsedstvo podnebnega vrha COP30 v brazilskem Belemu je objavilo prvi osnutek zaključnih odločitev, ki vključuje možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta korak bi bil pomemben napredek glede na dogovor iz Dubaja.
Ukrajina zahteva od Rusije 43 milijard ameriških dolarjev odškodnine za okoljsko škodo, ki je nastala med rusko agresijo. Sredstva naj bi bila namenjena za financiranje okolju prijazne obnove po koncu vojne, je na podnebni konferenci ZN v Braziliji dejal namestnik ministra za gospodarstvo in okolje, Pavlo Kartashov. Kot primere škode je navedel ogromne količine kerozina, nafte in dizla, ki so se sprostile med vojno.
Nemčija skupaj z drugimi državami na podnebni konferenci poziva k jasnemu načrtu za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Poudarja se, kdo zavira napredek in kdo podpira prehod na čistejše vire energije.
Nekdanji in sedanji liberalni senator sta se sklicevala na Roberta Menziesa sredi pozivov k ohranitvi enotnosti pod vodstvom Sussan Ley kljub strankarskim pretresom glede politike podnebnih sprememb. Spor se dogaja v Avstraliji.
Pred uradnim zaključkom podnebne konference ZN v Belému je brazilsko predsedstvo objavilo prvi osnutek resolucij, imenovan "Global Mutirão". Devet strani dolgo besedilo, ki se nanaša na koncept skupnih prizadevanj brazilskih staroselcev, vsebuje še veliko različnih, deloma protislovnih možnosti glede spornih tem. Brazilski predsednik Luis Inácio Lula da Silva se bo konference udeležil ponovno, da bi pospešil pogajanja o financiranju podnebnih sprememb in opustitvi fosilnih goriv.